APDEJT.si

Mednarodno sodišče pravičnosti (ICJ) je v zgodovinski odločitvi presodilo, da lahko opustitev ukrepanja proti podnebnim spremembam predstavlja "mednarodno protipravno dejanje". To pomeni, da bi države lahko nosile pravno odgovornost za škodo, povzročeno planetu zaradi neukrepanja. Strokovnjaki menijo, da bi ta odločitev lahko okrepila nadzor nad velikimi projekti, ki vplivajo na okolje, in povečala pritisk na države, da izpolnijo svoje podnebne zaveze.

Predsednik Mednarodnega sodišča pravičnosti (MSP), sodnik Yuji Iwasawa, je 23. julija 2025 v Haagu izrekel prelomno posvetovalno mnenje o podnebnih spremembah. Ta odločitev bo pomembno vplivala na globalna pravna in politična prizadevanja za boj proti podnebnim spremembam. Mnenje naj bi postavilo nova merila za odgovornost držav pri obravnavanju te ključne svetovne problematike, pri čemer naj bi se poseben poudarek namenil vlogi državno vodenih naftnih velikanov.

Brazilija je napovedala, da se bo vključila v postopek, ki ga je Južna Afrika sprožila proti Izraelu na Meddržavnem sodišču (ICJ) zaradi obtožb genocida v Gazi. Brazilsko zunanje ministrstvo je poudarilo, da mednarodna skupnost ne more ostati neaktivna ob "tekočih grozodejstvih", s čimer izraža odločno podporo tožbi zaradi dejanj Izraela v Gazi.

Mednarodno sodišče pravičnosti (ICJ) je v svojem zgodovinskem posvetovalnem mnenju ugotovilo, da imajo države, zlasti bogate, pravno dolžnost, da se borijo proti podnebni krizi in da neukrepanje lahko pomeni kršitev človekovih pravic. Sodišče je v svoji prvi podnebni posvetovalni odločbi izpostavilo, da bi bogate države lahko morale plačati poplačila za škodo, povzročeno revnejšim državam. Aktivisti, kot je Flora Vano z Vanuatua, so pozdravili to odločitev kot korak k podnebni pravičnosti, pri čemer so poudarili, da "zdaj pravičnost ni več le sanje, temveč smer."

Mednarodno sodišče pravičnosti (MSP) je odločilo, da imajo države obveznosti glede varstva okolja, saj je pravica do čistega, zdravega in trajnostnega okolja bistvena za druge temeljne človekove pravice. Sodniki so potrdili, da je skrb za okolje neločljivo povezana z zagotavljanjem drugih človekovih pravic.

Mednarodno sodišče pravičnosti (ICJ) je v prelomnem mnenju potrdilo, da države pravno zavezuje boj proti podnebnim spremembam in da neaktivnost glede podnebnih sprememb lahko predstavlja kršitev mednarodnega prava. Sodišče je poudarilo, da članstvo v Pariškem sporazumu ni pogoj za izpolnjevanje dolžnosti boja proti globalnemu segrevanju. Mnenje nakazuje, da bi države, ki povzročajo podnebno krizo, lahko bile naložene reparacije žrtvam. Države morajo sodelovati pri zmanjševanju emisij in naslavljanju "nujne in eksistenčne grožnje" podnebnih sprememb. ICJ je poudarilo, da so vse države zavezane k temu, da storijo "vse, kar je v njihovi moči", da bi se zoperstavile podnebnim spremembam, ki jih je opisalo kot "skrb vzbujajoče". Sodišče je ponovno izpostavilo, da imajo države "stroge obveznosti za zaščito podnebnega sistema" in da Pariški sporazum nalaga konkretne obveznosti zmanjšanja emisij, vendar se te obveznosti razširjajo tudi na širšo okoljsko zaščito.